Zakaj otroci potrebujejo pravljice?

admin321 — Fri, 02 Oct 2026 07:50:47 +0000

ZAKAJ OTROCI POTREBUJEJO PRAVLJICE
Avtor: Jakob Streit
Prevod: Tamara Laganin Kranjec, izdala in založila: Buča d. o. o.

Knjiga “Zakaj otroci potrebujejo pravljice” avtorja Jakoba Streita je poljudno napisana in izjemno koristna za vse, ki se ukvarjajo z vzgojo otrok.
Priporočam jo bodočim staršem, staršem, starim staršem in vsem, ki se kakorkoli ukvarjajo z vzgojo otrok. Še posebej pa bi jo priporočila tistim mamam, ki se počutijo negotove glede tega, kaj, kako in katere pravljice naj berejo svojim otrokom. Streit v tej knjigi ne le osvetli pomembnost pravljic v otrokovem razvoju, ampak tudi ponuja konkretne smernice in nasvete o tem, kako pristopiti k branju pravljic v različnih obdobjih otrokovega življenja. S poudarkom na tem, zakaj je osebno branje pravljic s strani staršev tako pomembno.

Avtor bralca popelje skozi pomembne vidike otrokovega odraščanja in razvoja. Poleg tega knjiga vsebuje tudi poglavje, ki opozarja na nevarnosti pretirane izpostavljenosti otrok televiziji, kar je v današnjem digitalnem svetu izredno pomembno. Streit ne samo da opozori na te nevarnosti, ampak ponudi tudi alternative, kako ustvariti kakovosten čas z otrokom brez uporabe televizije. Celotna knjiga je napisana na način, da jo lahko razume čisto vsak, brez zapletenega jezika ali strokovnih izrazov. To je njena največja moč, saj omogoča širokemu občinstvu, da se seznani s pomembnimi koncepti in nasveti, ki jih avtor deli.

V zaključku bi poudarila, da je “Zakaj otroci potrebujejo pravljice” ena tistih knjig, ki bi morale biti na polici vsakega starša. Njena vsebina je dragocena, praktična in obenem navdihujoča. Zelo priporočam branje te knjige vsem, ki se zanimajo za otrokov razvoj in srečno otroštvo.

Bella Weaver, ustvarjalka čarobnih svetov za male in velike sanjače

OPOMNIK ZA SRCE: ZAKAJ VZTRAJAMO

admin321 — Sat, 03 Jan 2026 13:08:55 +0000

OPOMNIK ZA SRCE: ZAKAJ VZTRAJAMO

Nismo tukaj zato, ker je lahko. Smo tukaj, ker vemo, da je tako prav.
Ko nas ignorirajo, ko nam mečejo polena pod noge, ko nas obtožujejo, da pretiravamo – se spomnimo,
da je vsaka sprememba najprej tiha, potem nerazumljena, in šele nato sprejeta.

Mi sejemo. Tudi takrat, ko je zemlja suha.
Tudi takrat, ko dež zamuja. Tudi takrat, ko se zdi, da nič ne bo zraslo.
Mi vemo, da papir ni preteklost. Je prihodnost.

Vsaka zgodba, ki jo otrok sliši na glas, mu gradi notranji svet.
Vsaka prebrana pravljica je kapljica v ocean njegovega razvoja.
In četudi se nam danes zdi, da nas ne slišijo – nekoč bo nekdo odrasel, ki bo rekel:

“Zaradi njih sem spet vzel knjigo v roke.” “Zaradi njih sem spet začutil mir.”
“Zaradi njih sem postal človek z zgodbo.”
Zato vztrajamo.

Ker delamo za otroke, ki bodo brali. Za starše, ki bodo sčasoma spet poslušali.
Za svet, ki si zasluži več papirja, več tišine in več pravljic.

Ne delamo za aplavz. Delamo za spremembo.
In sprememba se začne – pri enem otroku, pri eni zgodbi, pri eni knjigi v naročju.
To je dovolj. To je ogromno.

Zato gremo naprej. Utrujeni, a z ljubečim srcem in pokončno dvignjeno glavo.
Ker vemo, zakaj.

Srčna ekipa kluba Taraja

Podarite 1% srca Infomativnemu klubu Taraja

admin321 — Sat, 01 Nov 2025 13:52:36 +0000

avtor: Informativni klub Taraja

PODARITE 1 % SRCA INFORMATIVNEMU KLUBU TARAJA – NVO V JAVNEM INTERESU
V katerem se združujemo srčni ljudje, ki iz pristne ljubezni do skupnosti soustvarjamo prostor za vključevanje invalidov in krepitev njihove mentalne vitalnosti. Nismo tu zaradi samopromocije, temveč zaradi resničnega in etičnega vpliva v družbi – iz Dola pri Ljubljani v svet.

Vodimo več projektov:
– Srčika našega delovanja je spletni portal Taraja, prostor, kjer zbiramo in delimo koristne informacije za pomoč ljudem v stiski.
– S projektom »Tarajine pravljice« negujemo vrednote pisane besede, saj ustvarjamo lastne pravljice, slikanice in akvarelne čestitke.

– S projektom »Klasično branje je zakon – beri z nami tudi ti!« ozaveščamo o pomenu branja tiskanih besedil, saj se zavedamo, kako dragoceno je v današnji dobi pretirane rabe tehnologij ohranjati stik s pristno, pisano besedo.
– Z našim projektom »Inkluzija« pa vas vabimo k soustvarjanju skupnosti, v kateri je vsak glas slišan in vsak človek deležen enakega spoštovanja.

Celoten izkupiček od prodaje naših izdelkov namenjamo izdaji novih pravljic, delovanju kluba in ustvarjalnim delavnicam za otroke. Z dobrodelnimi podaritvami pravljic pa širimo moč domišljije tja, kjer je najbolj potrebna.

Naši projekti

projekt Tarajine pravljice projekt Inkluzija projekt Klasično branje je zakon – beri z nami tudi ti

Podarite 1% srca Informativnemu klubu Taraja

Zato vas toplo vabimo:
Namenite nam 1 % svoje dohodnine. Za vas to ne pomeni dodatnega stroška, za nas pa pomeni ogromno – korak bližje k svetu, kjer topla beseda, knjiga in dobrota še živijo, še naprej izpolnjujejo svoje poslanstvo.

Informativni klub Taraja je prejemnik občinske plakete Občine Dol pri Ljubljani za spodbujanje klasičnega načina branja in pisanja ter za pomemben prispevek k večji dostopnosti kulturnih in socialnih veščin.

Kako lahko namenite 1% dohodnine?
Vsak davčni zavezanec lahko nameni do 1% svoje dohodnine organizacijam, ki delujejo v javnem interesu. Ta 1% lahko razdelite:
– eni organizaciji v celoti (1%) ali
– več organizacijam ( dvema po 0.5%, trem po 0,3%, 0,3% in 0,4% ali do desetim organizacijam po 0,1%).
Pomembno je le, da skupni seštevek ne preseže 1%. Vsak delež je lahko izražen na desetinko odstotka (0,1%, 0,2%, 0,3%… 1%).

Če želite si lahko obrazec tukaj tudi prenesete (.pdf), ga ročno izpolnite in oddate osebno ali po pošti na pristojni davčni urad najkasneje do 31.12.2025.

Vlogo za namenitev dela dohodnine lahko oddate tudi preko spletne strani E-davki (klik). Po prijavi na spletno stran, poiščete na desni strani zavihek »Namenitev dela dohodnine« in vpišete našo davčno številko 86209035. Spodaj je potrebno klikniti še gumb »Oddaj vlogo«.

Intervju – Ventilator besed

admin321 — Sat, 28 Dec 2024 12:45:32 +0000

V septembru je spletni časopis Ventilator besed objavil izjemen intervju z našo članico Bello Weaver, ki je lepo predstavila naš klub in svoja avtorska dela. Bella svoje ustvarjanje uporablja kot močno orodje za ohranjanje agilnosti in povezovanje z družbo, saj je zaradi težke bolezni vezana na dom. Kliknite na povezavo in spoznajte njeno ganljivo zgodbo ter izjemno moč ustvarjalnosti!

Povezava do intervjuja: https://ventilatorbesed.com/informativni-klub-taraja/

Kako otroku privzgojiti ljubezen do branja?

admin321 — Sat, 02 Mar 2024 16:09:01 +0000

Branje je kot čarobna pustolovščina, ki jo lahko delimo z našimi najmlajšimi. Poglejmo nekaj preprostih načinov, kako vzgajati bralno strast in odpreti vrata v svet knjig!

Uredite udoben kotiček z mehkimi blazinami in svetlobo, kjer bo otrok lahko udobno bral, saj prijetno okolje spodbuja željo po branju. Otroci se veliko naučijo s posnemanjem. Če bodo videli, da tudi starši uživajo v branju, se bodo bolj verjetno pridružili tej dejavnosti. Skupno branje je lahko tudi odlična družinska dejavnost.

Ponudite otroku raznolikost. Raziskujte različne žanre, od pravljic do znanstvene fantastike. S tem boste spodbudili otrokovo radovednost in ga naučili ceniti različne zgodbe. Če ima otrok poseben interes, povezan z živalmi, vesoljem ali športom, poiščite knjige, ki bodo ustrezale temu interesu. Branje o stvareh, ki jih ljubijo, jih bo bolj navdušilo.

Redni obiski knjižnic so odličen način, da otrok razvije ljubezen do knjig. Raziskovanje in izbira lastnih knjig lahko postanejo posebne izkušnje. Pripovedovanje zgodb pred spanjem je tradicionalen način povezovanja z otrokom in spodbujanja ljubezni do besed. Lahko uporabite tudi ustvarjalne tehnike, kot so uporaba lutk ali različnih glasov za like v zgodbah.

Spoštujte otrokovo hitrost branja. Pustite mu, da izbira knjige glede na svojo starost in zanimanje. Ni pomembno, kako hitro bere, ampak da se zabava in razume vsebino.

Preživite čas v naravi s knjigo v roki. Branje na prostem je lahko čudovita izkušnja, ki jo otrok povezuje z radostjo in svežim zrakom. Spodbujajte skupno branje s prijatelji. Organizirajte knjižne skupine za otroke, kjer se lahko pogovarjajo o prebranih knjigah in delijo svoje vtise.

Uporabite pozitivno spodbujanje z nagradami za dosežke pri branju. Lahko je majhna nagrada za vsako prebrano knjigo ali dosežen cilj.

Zakaj bi odrasli brali otroške knjige?

admin321 — Thu, 08 Feb 2024 11:40:38 +0000

Ker te čarobne zgodbe ne poznajo starosti! Poglejmo, zakaj je branje otroških knjig prav tako pomembno za odrasle kot za najmlajše.

Otroške knjige nas popeljejo nazaj v čas brezskrbnega čudenja in čarobnosti. Branje teh zgodb odraslim omogoča, da ponovno odkrijejo izgubljeno otroško radovednost. Poleg tega otroške knjige pogosto obravnavajo kompleksna vprašanja na preprost in razumljiv način. Te zgodbe odraslim odpirajo vrata do globljega razumevanja in prepoznavanja preprostosti v kompleksnosti življenja.

Branje otroških knjig je odličen način za povezovanje z mlajšimi družinskimi člani ali prijatelji. Skupno branje omogoča oblikovanje dragocenih spominov in gradnjo trdnih vezi. Otroške knjige pogosto vsebujejo globoka sporočila in življenjske lekcije, ki so lahko prav tako relevantne za odrasle. Te zgodbe odpirajo prostor za refleksijo in razmislek. Številne otroške knjige obravnavajo družbene teme, ki so še vedno aktualne. Branje teh zgodb odraslim omogoča razumevanje in sočutje do otroških izkušenj ter razmišljanje o pomembnih družbenih vprašanjih.

Pogosto so izjemno kreativne in domiselne. Odrasli, ki berejo te zgodbe, spodbujajo svojo lastno domišljijo in kreativnost. Včasih je koristno videti svet skozi oči otroka. Otroške knjige ponujajo svež pogled na življenje, kar lahko odraslim pomaga razumeti svet okoli sebe na nov način. Branje otroških knjig spodbuja učenje in osebno rast. Nikoli ni prepozno, da bi se naučili nečesa novega ali pridobili dragocene vpoglede iz sveta otroških zgodb.

Očarljivi svet klasičnega branja: POGLOBITEV V BESEDILA BREZ DIGITALNEGA SVETLOBNEGA SIJAJA

admin321 — Fri, 10 Nov 2023 16:50:19 +0000

V današnjem svetu, kjer smo obkroženi s tehnologijo in digitalnimi napravami, se včasih zdi, da klasičen način branja izginja iz naše vsakdanje prakse. Vendar pa ne smemo podcenjevati pomembnosti preprostega, a mogočnega dejanja, kot je obračanje strani knjige. Klasično branje ima svoje edinstvene prednosti, ki segajo onstran zgolj prenosa informacij. Pa si poglejmo nekatere od teh prednosti:

Globlje razumevanje: Klasično branje spodbuja globlje razumevanje besedila. Ko beremo fizično knjigo, se poglobimo v zgodbo ali informacije, saj nimamo motečih elementov, kot so obvestila ali druge aplikacije.

Manj odtujenosti: Digitalna sredstva so sicer priročna, a včasih nam dajejo občutek odtujenosti od vsebine. Klasično branje ponuja pristen stik z besedilom, kar lahko okrepi čustveno povezanost s prebranim.

Manj očesne napetosti: Ekrani digitalnih naprav lahko povzročijo očesno napetost. Fizične knjige so prijaznejše do oči, kar omogoča daljši in udobnejši čas branja.

Izboljšanje koncentracije: Zmanjšanje motečih elementov povečuje našo sposobnost osredotočenja na branje. Klasično branje tako lahko izboljša našo sposobnost dolgoročne koncentracije.

Razvoj spretnosti branja: Fizično obračanje strani in sledenje besedilu s prstom lahko pomaga pri razvoju branja pri mlajših bralcih. To so koristi, ki jih morda ne dobimo pri branju e-knjig.

V svetu, kjer se zdi, da tehnologija nenehno napreduje, naj ne pozabimo na dragocenost klasičnega branja. Pustimo si čas za umirjeno potovanje skozi strani knjig in dovolimo, da nas besede popeljejo v svet domišljije, brez motenj digitalnega svetlobnega sijaja.

PREDNOSTI BRANJA DALJŠIH PRAVLJIC

admin321 — Tue, 10 Oct 2023 09:24:12 +0000

Branje daljših pravljic ima več prednosti. Spodbuja razvoj koncentracije, domišlije in besedišča, otroci pa se s tem učijo tudi moralnih lekcij. Tako na primer branje daljših pravljic zahteva večjo stopnjo koncentracije in vztrajnosti, kar je koristno za izboljšanje sposobnosti branja in koncentracije pri otrocih in odraslih.

Daljše pravljice ponujajo bogatejše svetove, like in zaplete, kar spodbuja domišlijo in kreativno razmišljanje. Branje takšnih zgodb lahko spodbuja ustvarjalnost in sposobnost reševanja problemov. Poleg tega pravljice pogosto vsebujejo moralne nauke in življenjske lekcije. Daljše pravljice imajo več prostora za razvoj karakterjev in bolj kompleksne zgodbe, kar omogoča boljše razumevanje teh naukov.

Z branjem daljših pravljic izboljšujemo besedni zaklad, saj se srečamo z novimi besedami in izrazi ter se naučimo njihovega pomena v kontektstu. Prav tako nam to omogoča razvoj globje povezave z liki in se bolj vživimo v zgodbo. To lahko spodbuja empatijo in razumevanje drugih perspektiv.

Vstopanje v čarobne svetove pravljic lahko pomaga zmanjšati stres in izboljšati duševno počutje. Daljše pravljice sicer zahtevajo več časa in prakse za branje, a prav to nam lahko pomaga pri izboljšanju veščin branja, razumevanju besedila in hitrosti branja. Ker pogosto vključujejo več plasti zapleta, spodbujajo bralca k razmišljanju in analizi. To je lahko koristno za razvoj kritičnega razmišljanja.

Res je, da branje daljših pravljic zahteva več pozornosti in vztrajnosti, kar je koristno za razvoj teh veščin pri otrocih in odraslih. Prav tako omogočajo bolj poglobljeno in dolgotrajno literarno izkušnjo, kar lahko prinaša večje zadovoljstvo bralcu.

Torej, branje daljših pravljic je lahko zelo koristno za različne vidike razvoj in uživanje v literaturi.

Od junakov in princes se otroci učijo ustreznega ravnanja

admin321 — Wed, 09 Aug 2023 15:15:33 +0000

Večina otroških psihologov se strinja, da pravljice malčkom pomagajo pri zorenju, ker jim omogočajo, da se obkrožijo z notranjo reprezentacijo v zgodbi predstavljenega konflikta in na njeni osnovi reproducirajo notranji konflikt, ne da bi ta povzročal ustrezno bolečino ali preprečil, da bi otrok
posegel v situacijo (operirati s to podobo je veliko lažje kot z resničnimi ljudmi iz otrokove okolice … in veliko ceneje).

Ko se spopademo z nevarnimi in zlobnimi pošastmi iz domišljijskega sveta in jih (s pomočjo pustolovskih tovarišev) porazimo, dobimo potrditev, da dobro vedno zmaga in da smo na strani dobrih (kar ni malo), saj bodo skupaj s pripadnostjo temu »klubu« – si mislimo – prej ali slej prišli tudi aplavz, odobravanje in dostop do vsega, kar si želimo, vključno z mirom, srečo, ljubeznijo tistih, ki jih imamo radi, in morda
(zakaj pa ne?) zaslužena nagrada v obliki vseh igrač, kar si jih je mogoče predstavljati.

Od junakov in princes se otroci učijo ustreznega ravnanja, tako v dobrih kot slabih trenutkih. Učijo se potrpljenja, poguma, vztrajnosti in vere, potrebnih za zmago nad zlobneži, ki se nam postavijo na pot: Ljudožercev, volkov, velikanov, zmajev, čarovnic in mačeh, ki predstavljajo najbolj nizkotne, zavrnjene ali strašne plati naših očetov, mater, učiteljev, starejših bratov in sester ter sovražno naravnanih »prijateljčkov« iz soseske.

Ob poslušanju zgodbe se lahko otrok na primer nauči, koliko je vredna iskrenost in da je treba spoštovati, kar pripada drugim, še preden ponotranji moralno-etično pojmovanje spoštovanja zasebne lastnine, čeprav so prenesene vrednote seveda impregnirane s kulturo, v kateri vzniknejo. Toda v
nasprotju s kakšnimi drugimi umetnostnimi stvaritvami, ki jih prizadene skoraj takojšnja izguba aktualnosti, so pravljice ostale aktualne in jih nove tehnologije še vedno uporabljajo ter izrabljajo do nepredstavljivih meja (celo za to, da napajajo z vsebino sto tisoče komercialnih izdelkov za otroke – in ne le zanje).

Vir: JORGE BUCAY: NAJLEPŠE PRAVLJICE, DA SE BOLJE SPOZNAMO

MOČ PRAVLJIC

admin321 — Mon, 03 Oct 2022 07:48:24 +0000

Moč pravljic
Ne moremo mimo tega, da jih človeštvo potrebuje – tako otroci kot odrasli, tako pri nas kot po svetu. Rečemo lahko, da je pravljica most med otrokom in odraslim, med svetom realnosti, v katerem živimo, in svetom bujne domišljije. V čast in pomen pravljic je Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) 2. april, rojstni dan danskega pravljičarja Hansa C. Andersena, razglasila za mednarodni dan knjig za otroke.

Pomen pravljic
Poslušanje in pripovedovanje pravljic sta za otroka pomembna razvojna spodbuda, saj so pravljice zelo pomembne pri nemotenem razvoju vsakega otroka tako na osebnostni, moralni kot socialno – čustveni ravni (Škrubej, 2017). So kakovostni vir razvijanja kompetenc, kot so bralna pismenost in jezikovne spretnosti. Pravljice otroku prebujajo številne podobe, ki se vtisnejo v njegovo notranjost in ga nagovarjajo z vso modrostjo, ki jo premorejo. V njegovem svetu obstajajo kot živi vir življenjskih spoznanj. Pravljice s svojo čarobnostjo, skrivnostnostjo in čudežnostjo imajo pri otroku drugačen pomen kot pri odraslem. Razlaga sporočil je lahko raznolika in prav je tako, zato pravljic nikoli ne interpretiramo, ampak pustimo, da vsak sam poišče ključ za njihovo osmišljanje in razumevanje. Otrok lahko iz iste pravljice izlušči različne pomene glede na svoje interese in potrebe v določenem obdobju.

Pravljice se med seboj precej razlikujejo tudi po zahtevnosti, vsebini in sporočilnosti. Prav tako dobri pravljica podnevi drugačno vrednost, otroku pomaga na poseben način osmisliti dan, medtem ko naj bo pred spanjem izbor pravljic vsebinsko preprost, božajoč, brez vznemirljivih dogajanj, z namenom sproščanja otroka, umirjanja in spanja brez razburljivih sanj. S prebiranjem pravljic lahko stopamo po poti do čustvene povezanosti z otrokom. Ta pripomore k temu, da bo otrok brez nelagodja izražal svoje strahove, upe, sanje in težave ter nam odprl pogled v svoje čustveno življenje. S pravljicami se uči veščin kritičnega in abstraktnega razmišljanja, prepozna pomen in moč posledic. Knjige so nepogrešljive igrače za možgane.

Branje pravljic
Pravljice so literarna vrsta, ki so primerne na vsaki razvojni stopnji, saj spodbujajo otrokove bralne in govorne sposobnosti. Z branjem širimo obzorja, bogatimo besedni zaklad in pridobivamo nova znanja o vsem, kar nas obkroža. Bolj kot bomo poznali svet okoli sebe, lažje se bomo razumeli in soočali sami s seboj. Razvoj otrokovega govora je izjemno pomemben, zato je naloga staršev in vzgojiteljev, da ga podpirajo, morebitne govorno-jezikovne težave pa čim prej prepoznajo in jih s pomočjo strokovnjakov pomagajo odpraviti.

Ključno obdobje za govorni razvoj so prva tri leta življenja, ko začnejo otroci oblikovati prve besede, sprva enozložne kombinacije samoglasnikov in soglasnikov, iz katerih nato oblikujejo besed in stavke. Starši in vzgojitelji jih lahko v tem obdobju podprejo tako, da jim prebirajo pravljice, pesmice ter jih spodbujajo, da se nanje odzivajo. Prav zato je nadvse pomembno, da se zgodnjem otroštvu starši posvetijo živi komunikaciji z otrokom. Ta omogoča učenje slušnih razlik med glasovi in tako pozitivno vpliva na nadaljnji razvoj otrokovega govora (Newman, 2017).

Čarobne, barvite in skrivnostne pravljice, položene v zibelko, razveseljujejo, tolažijo, zabavajo, spodbujajo domišljijo in učijo. So prve vzgojiteljice in učiteljice. Z vsakodnevnim branjem in pripovedovanjem pravljic otrokom od rojstva naoprej ustvarjamo temelj zdrave osebnosti, saj omogočajo razvoj empatije, solidarnosti in pomagajo pri osmišljanju življenja (Dolinšek-Bubnič, 1999).

Z branjem pravljic vzgajamo in izobražujemo otroka, najpomembnejše pa je, da z otrokom vzpostavljamo pristen in trden odnos. Če bo branje del otrokovega vsakdana, mu bo poseganje po knjigah vir zabave in informacij ter prešlo v navado, vsebina pa bo nahranila njegovo srce, um in dušo. Delimo z otroki veselje do besed in knjig, medtem ko stopajo po poti do bralnih spretnosti.

Domišljija in ustvarjalnost
Pravljice so dobro vzgojno sredstvo, s katerim lahko brez slave vesti ustavimo vsakodnevne obveznosti in skrbi. Prijetno se je namreč malce umiriti in se prepustiti zgodbam, ki nas ponesejo v domišljijske svetove princesk in superjunakov, na različne konce sveta, k drugim ljudem in običajem.

Z avtorjem Brunom Bettelheimom (2014) se lahko strinjamo, da so pravljice polne simbolike in pomagajo pri spopadanju z eksistencialnimi problemi in notranjimi težavami, ki se jim ne smemo izogniti, saj je to bistveno za naš obstoj. V njih navadno nastopa junak, s katerim se otroci z lahkoto poistovetijo. Ta junak se v pravljici ukvarja s težavami, ki jih prinaša življenje, ter se znjimi pogumno in iznajdljivo spopada, jih aktivno rešuje in premaguje. Povsem naravno je, da ga pri tem obhajajo različna čustva, ki jih poznamo vsi ljudje, od bolečine, strahu in jeze do poguma in zmagoslavja. Prav to, kar prinaša resnično življenje, otroci spoznavajo prek pravljic. Ko se otroci potopijo v svoj domišljijski svet, se identificirajo s pravljičnimi bitji in skupaj z njimi iščejo rešitve, obhajajo jih različna čustva in premagujejo ovire, ki jih prinaša življenje.

Domišljija v zgonjih letih pomeni pomemben korak v odraslo dobo. Med igro in ustvarjanjem domišljijskih likov in zgodb otrok razvija svoje zmožnosti na vseh področjih, tako kognitivnih kot tudi socialnih. Prav je, da se pri otrocih spodbuja domišljija, kajti iz tega se rojevajo kreativnost in nove zamisli. Humor in pozitivno mišljenje sprožata tudi pozitivna čustva in razpoloženja, spodbujata in negujeta potrebo po otroški domišljiji, razvijata njegov intelekt, prav tako pa usmerjata k rešitvi problema, ki ga vznemirja. Pravljice so zdravilo za plašne, zapostavljene ali fizično šibkejše otroke. Otroška domišljija odpira svetova, za katere odrasli ne vemo, da obstajajo. Pomaga nam, da spoznamo odnose, ki jih še ne poznamo, ter znamo ločiti, kaj je dobro in kaj slabo. S pravljicami nam ni nikoli dolgčas, saj nas potolažijo, ponudijo rešitev in uspavajo.

Ure pravljic
So neformalna oblika skupinskega bibilopedagoškega dela v splošni knjižnici in imajo prav tako vidno vlogo pri razvijanju bralne pismenosti. Interaktivno branje vključuje otroka v besedilo in ilustracije tako, da o prebranem in videnem premišljuje, to začuti in komentira. Z analizo ilustracij razvija logično sklepanje oziroma »branje med vrsticami« (Newman, 2017). Po prebrani pravljici si otroci z veseljem izposodijo še kakšno knjigo. Izposojene knjige iz knjićnice imajo prav poseben čar. V njih so zapisane zgodbe mnogih otrok, ki so si jih izposodili. Kakšne pustolovščine

Doživijo te knjige! S takšno domišljijo otroku odpremo sobe neznanih otrok, s katerimi se prek knjige lahko povežejo.

Medgeneracijska vez
Stari starši so bolj kot kdor koli drug varuhi družinskih zgodb in tkalci vezi družinske preteklosti s prihodnostjo. Zgodbe o družinskih prednikih gradijo otroku samozavest in mu vlivajo moč. Občutek pripadnosti v njih razvija družinski ponos. Otroci potrebujejo junake, s katerimi se identificirajo, in so zelo obogateni, če lahko v svojih družinah najdejo ljudi, ki jih navdihujejo in usmerjajo. Prav tako obožujejo zgodbe, ki so se zgodile nekoč davno, daleč stran. Pustolovščine in vznemirjenost preteklosti jih očarajo. Ohranjanje in prenašanje družinskih zgodb je dragoceno darilo, ki ga stari starši lahko dajo svojim radovednim vnukom.

Bralna pismenost vključuje medgeneracijsko branje znotraj družine, povezano s pismenostjo v najširšem pomenu besede, ko hkrati sodelujejo različne generacije in se skupaj učijo. Bralec predvsem bere z namenom, da preživi čas z otrokom in z njim vzpostavlja pozitiven čustveni odnos, spodbuja radovednost in aktivnost otrok, da čim bolj razvijajo pojmovno znanje in si bogatijo besedišče (Pečjak, 2010).

Sodobna tehnologija/pravljice v klasični knjižni obliki
Sodobna tehnologija ne more biti glavna ovira pri vzgoji strastnega bralca. Pravljice odkrivajo veliko dragocenosti, ki jih uporabljamo na poti odraščanja, zato naj starši televizijo in računalniške igrice večkrat zamenjajo s prebiranjem in listanjem pravljic. Prav tako ne moremo knjige primerjati z gledanjem risank, ki so pogosto agresivne in površinske, v njih se prizori menjajo tako hitro, da otroka ne zmorejo resnično nagovoriti. Pravljice ponujajo umiritev in kreiranje podob znotraj lastne domišljije, ki vznikajo iz človeških globin ter obenem podarjajo odraslim in otrokom dragocen skupen čas. Ta je obogaten s čustvenim stikom, ki otroke in odrasle hrani na poseben način. Z branjem si delimo znanje, izkušnje in modrosti človeštva, a tudi načrte, upanja in hrepenenja posameznikov. V skupnem branju med različnimi generacijami spoznavamo drug drugega, predajamo in ohranjamo znanje, poglabljamo čustvene vezi, enostavno nam je lepo.

Kako močan pomen imajo pravljice, nam z znamenitim citatom sporoča Albert Einstein: »Če želite, da bodo vaši otroci inteligentni, jim berite pravljice. Če želite, da bodo še bolj inteligentni, jim berite še več pravljic.«

Viri in literatura:

Bettelheim, B. (2014). Rabe čudežnega: o pomenu pravljic. Studia humanitatis.
Dolinšek.Bubnič, M. (1999). Beri mi in se pogovarjaj z mano!: priročnik z nasveti za kreativno uporabo otroških slikanic. Epta.
Newman, N. (2017). Vzgajanje strastnih bralcev: 5 preprostih korakov do uspeha v šoli in življenju.
Založba KMŠ.
Pečjak, S. (2010). Psihološki vidiki bralne pismenosti: od teorije k praksi. Znanstvena založba Filozofske fakultete.
50 modrih izjav Alberta Einsteina. Vir modrosti.
https://.virmodrosti.com/modrost/50-modrih-izjav.alberta.einsterina/
Slovenska sekcija IBBY. 2. april-mednarodni dan knjig za otroke.
https://www.ibby.si/index.php/int-ibby/ibby-2-april/256-2-april-mednarodni-dan-knjig-za-otroke/
Knjižničarske novice
https://knjiznicarske-novice.si/novica/525/pokazi