Branje daljših pravljic ima več prednosti. Spodbuja razvoj koncentracije, domišlije in besedišča, otroci pa se s tem učijo tudi moralnih lekcij. Tako na primer branje daljših pravljic zahteva večjo stopnjo koncentracije in vztrajnosti, kar je koristno za izboljšanje sposobnosti branja in koncentracije pri otrocih in odraslih.
Daljše pravljice ponujajo bogatejše svetove, like in zaplete, kar spodbuja domišlijo in kreativno razmišljanje. Branje takšnih zgodb lahko spodbuja ustvarjalnost in sposobnost reševanja problemov. Poleg tega pravljice pogosto vsebujejo moralne nauke in življenjske lekcije. Daljše pravljice imajo več prostora za razvoj karakterjev in bolj kompleksne zgodbe, kar omogoča boljše razumevanje teh naukov.
Z branjem daljših pravljic izboljšujemo besedni zaklad, saj se srečamo z novimi besedami in izrazi ter se naučimo njihovega pomena v kontektstu. Prav tako nam to omogoča razvoj globje povezave z liki in se bolj vživimo v zgodbo. To lahko spodbuja empatijo in razumevanje drugih perspektiv.
Vstopanje v čarobne svetove pravljic lahko pomaga zmanjšati stres in izboljšati duševno počutje. Daljše pravljice sicer zahtevajo več časa in prakse za branje, a prav to nam lahko pomaga pri izboljšanju veščin branja, razumevanju besedila in hitrosti branja. Ker pogosto vključujejo več plasti zapleta, spodbujajo bralca k razmišljanju in analizi. To je lahko koristno za razvoj kritičnega razmišljanja.
Res je, da branje daljših pravljic zahteva več pozornosti in vztrajnosti, kar je koristno za razvoj teh veščin pri otrocih in odraslih. Prav tako omogočajo bolj poglobljeno in dolgotrajno literarno izkušnjo, kar lahko prinaša večje zadovoljstvo bralcu.
Torej, branje daljših pravljic je lahko zelo koristno za različne vidike razvoj in uživanje v literaturi.
