Pridobili smo naziv Nevladna organizacija v javnem interesu!

Branje je kot čarobna pustolovščina, ki jo lahko delimo z našimi najmlajšimi. Poglejmo nekaj preprostih načinov, kako vzgajati bralno strast in odpreti vrata v svet knjig!

Zakaj bi odrasli brali otroške knjige?

Ker te čarobne zgodbe ne poznajo starosti! Poglejmo, zakaj je branje otroških knjig prav tako pomembno za odrasle kot za najmlajše.
Otroške knjige nas popeljejo nazaj v čas brezskrbnega čudenja in čarobnosti. Branje teh zgodb odraslim omogoča, da ponovno odkrijejo izgubljeno otroško radovednost.

Več »
learning, development, looking-164331.jpg

PREDNOSTI BRANJA DALJŠIH PRAVLJIC

Branje daljših pravljic ima več prednosti. Zelo pomembne so razvoj koncentracije, besedišča in domišljije ter učenje moralnih lekcij. Daljših besedil se vam ni treba bati, saj lahko branje le teh razdelite na več delov.

Več »
fantasy, fairytale, fairy-1481625.jpg

Od junakov in princes se otroci učijo ustreznega ravnanja

Večina otroških psihologov se strinja, da pravljice malčkom pomagajo pri zorenju, ker jim omogočajo,
da se obkrožijo z notranjo reprezentacijo v zgodbi predstavljenega konflikta in na njeni osnovi
reproducirajo notranji konflikt, ne da bi ta povzročal ustrezno bolečino ali preprečil, da bi otrok
posegel v situacijo (operirati s to podobo je veliko lažje kot z resničnimi ljudmi iz otrokove okolice … in
veliko ceneje).

Več »
book, old, surreal-863418.jpg

MOČ PRAVLJIC

Ne moremo mimo tega, da jih človeštvo potrebuje – tako otroci kot odrasli, tako pri nas kot po svetu. Rečemo lahko, da je pravljica most med otrokom in odraslim, med svetom realnosti, v katerem živimo, in svetom bujne domišljije. V čast in pomen pravljic je Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) 2. april, rojstni dan danskega pravljičarja Hansa C. Andersena, razglasila za mednarodni dan knjig za otroke.

Več »
book, tree, wind-2929646.jpg

POMEN PRAVLJIC

Velik del književnosti, ki naj bi razvijala otrokov um in osebnost, za to nalogo ni primeren, saj ne vzpodbuja in privzgaja tistih sposobnosti, ki jih otrok za premagovanje težkih notranjih

Več »

ZAKLJUČEK PROJEKTA: “KLASIČNO BRANJE JE ZAKON – BERI Z NAMI TUDI TI!” ZA LETO 2021

Informativni klub Taraja iz Senožeti, Dol pri Ljubljani, je prostovoljska organizacija in družbeno koristen projekt, ki se med drugim ukvarja tudi s kulturo klasičnega načina branja in pisanja. Tehnologije vse bolj napredujejo, tega ni mogoče ustaviti, niti ni to naš namen. Namreč branje preko digitalnih naprav je površinsko branje s katerim se ne poglobimo v zgodbo in v razumevanje likov. Da razvijemo empatijo in razumemo zgodbe ter like, potrebujemo globok način branja, to pa nam omogoča klasičen način branja. Zato je pomembno, da v vsak dan otrok vključimo branje tiskanih besedil.

Več »

PROJEKT: KLASIČNO BRANJE JE ZAKON – BERI Z NAMI TUDI TI!

Informativni klub Taraja iz Senožeti, Dol pri Ljubljani, je prostovoljska organizacija in družbeno koristen projekt, ki se med drugim ukvarja tudi s kulturo klasičnega načina branja in pisanja. Tehnologije vse bolj napredujejo, tega ni mogoče ustaviti, niti ni to naš namen. Namreč branje preko digitalnih naprav je površinsko branje s katerim se ne poglobimo v zgodbo in v razumevanje likov. Da razvijemo empatijo in razumemo zgodbe ter like, potrebujemo globok način branja, to pa nam omogoča klasičen način branja. Zato je pomembno, da v vsak dan otrok vključimo branje tiskanih besedil.

Več »
children, siblings, kids-7066025.jpg

BRALNE NAVADE V DOBI DIGITALIZACIJE: PREDNOSTI KLASIČNEGA BRANJA

Doba digitalizacije je hitro spremenila svet. Nekaj, kar je še pred leti veljalo za znanstveno fantastiko, je danes samo del vsakdana; 2001: Odiseja v Vesolju (1968) nam predstavi v dandanašnjih časih precej znano videokonferenco, Marty McFly se je v filmu Nazaj v prihodnost čudil nad pametnimi očali, ki so omogočala vpogled v virtualni svet, animirani film Neverjetni pa je že leta 2004 prvič prikazal pametno tablico. Današnji pametni telefon ima isto zmogljivost kot vsa Nasina tehnologija v letu, ko so prvič poslali človeka na Luno, posamezen Playstation pa enake procesorje kot vojaški superračunalnik iz devetdesetih let.

Več »