V današnjem svetu, kjer smo obkroženi s tehnologijo in digitalnimi napravami, se včasih zdi, da
klasičen način branja izginja iz naše vsakdanje prakse. Vendar pa ne smemo podcenjevati
pomembnosti preprostega, a mogočnega dejanja, kot je obračanje strani knjige. Klasično branje
ima svoje edinstvene prednosti, ki segajo onstran zgolj prenosa informacij.
Branje daljših pravljic ima več prednosti. Zelo pomembne so razvoj koncentracije, besedišča in domišljije ter učenje moralnih lekcij. Daljših besedil se vam ni treba bati, saj lahko branje le teh razdelite na več delov.
Večina otroških psihologov se strinja, da pravljice malčkom pomagajo pri zorenju, ker jim omogočajo,
da se obkrožijo z notranjo reprezentacijo v zgodbi predstavljenega konflikta in na njeni osnovi
reproducirajo notranji konflikt, ne da bi ta povzročal ustrezno bolečino ali preprečil, da bi otrok
posegel v situacijo (operirati s to podobo je veliko lažje kot z resničnimi ljudmi iz otrokove okolice … in
veliko ceneje).
Ne moremo mimo tega, da jih človeštvo potrebuje – tako otroci kot odrasli, tako pri nas kot po svetu. Rečemo lahko, da je pravljica most med otrokom in odraslim, med svetom realnosti, v katerem živimo, in svetom bujne domišljije. V čast in pomen pravljic je Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) 2. april, rojstni dan danskega pravljičarja Hansa C. Andersena, razglasila za mednarodni dan knjig za otroke.
Velik del književnosti, ki naj bi razvijala otrokov um in osebnost, za to nalogo ni primeren, saj ne vzpodbuja in privzgaja tistih sposobnosti, ki jih otrok za premagovanje težkih notranjih problemov najbolj potrebuje. Če hoče zgodba zares pritegniti otrokovo pozornost, ga mora zabavati in predramiti njegovo radovednost. Toda če hoče tudi obogatiti njegovo življenje, mora spodbujati …
Informativni klub Taraja iz Senožeti, Dol pri Ljubljani, je prostovoljska organizacija in družbeno koristen projekt, ki se med drugim ukvarja tudi s kulturo klasičnega načina branja in pisanja. Tehnologije vse bolj napredujejo, tega ni mogoče ustaviti, niti ni to naš namen. Namreč branje preko digitalnih naprav je površinsko branje s katerim se ne poglobimo v zgodbo in v razumevanje likov. Da razvijemo empatijo in razumemo zgodbe ter like, potrebujemo globok način branja, to pa nam omogoča klasičen način branja. Zato je pomembno, da v vsak dan otrok vključimo branje tiskanih besedil.
Informativni klub Taraja iz Senožeti, Dol pri Ljubljani, je prostovoljska organizacija in družbeno koristen projekt, ki se med drugim ukvarja tudi s kulturo klasičnega načina branja in pisanja. Tehnologije vse bolj napredujejo, tega ni mogoče ustaviti, niti ni to naš namen. Namreč branje preko digitalnih naprav je površinsko branje s katerim se ne poglobimo v zgodbo in v razumevanje likov. Da razvijemo empatijo in razumemo zgodbe ter like, potrebujemo globok način branja, to pa nam omogoča klasičen način branja. Zato je pomembno, da v vsak dan otrok vključimo branje tiskanih besedil.
Doba digitalizacije je hitro spremenila svet. Nekaj, kar je še pred leti veljalo za znanstveno fantastiko, je danes samo del vsakdana; 2001: Odiseja v Vesolju (1968) nam predstavi v dandanašnjih časih precej znano videokonferenco, Marty McFly se je v filmu Nazaj v prihodnost čudil nad pametnimi očali, ki so omogočala vpogled v virtualni svet, animirani film Neverjetni pa je že leta 2004 prvič prikazal pametno tablico. Današnji pametni telefon ima isto zmogljivost kot vsa Nasina tehnologija v letu, ko so prvič poslali človeka na Luno, posamezen Playstation pa enake procesorje kot vojaški superračunalnik iz devetdesetih let.